Lokalni mediji so tudi v svetu vse pomembnejši steber verodostojnih informacij in vir dobre zabave. Radijski postaji, štirje tedenski časopisi, mesečnik ter vse digitalne in spletne platforme, ki so za današnji čas medijev pomembne. Vse to vključuje medijska hiša Novice, v katero spadajo pridruženi mediji širom Slovenije. Vsak posebej je pomemben glas lokalne skupnosti. Poslovno vodenje medijske hiše je pred tremi leti prevzela Celjanka – Slavica Oblak.
Kakšen je bil vaš prihod v lokalne medije?
Ker smo se s sedanjima lastnikoma medijske družine poznali in sodelovali že pred njunim vstopom v svet medijev, mi je eden od njiju, Kristjan Mlinar, kakšno leto pred nakupom omenil načrte in me vprašal, ali bi me zanimalo vodenje podjetja. Priznam, da se mi je na prvi pogled zdelo, da je to povsem druga dejavnost, saj sem vso aktivno delovno dobo delala v gospodarstvu. Kljub temu sem razmislila in mi je ideja postala zanimiva. Zakonitosti poslovanja vsakega podjetja so približno enake. Ustvarjamo prihodke, ustvarjamo stroške, prihodki pa morajo biti višji od stroškov.
Je bil prihod v mediji težak?
Ko danes gledam nazaj, bi rekla, da. Živimo v zelo spreminjajočih časih, pri medijih pa se zadeve spreminjajo iz ure v uro. Veliko se prilagajamo. Morda začetek ni bil toliko težak, bolj to, da sem veliko časa in energije namenila spoznavanju medijske obrti.
Zdaj medijsko podobo soustvarjate tri leta. Kako ste prej ‘konzumirali’ medije in kako jih danes?
Je kar razlika. Prej me je zanimala predvsem medijska vsebina, zdaj pa me zanimajo podatki o nakladi, kdo tiska, katera tiskarna, kdo so oglaševalci, kateri novinarju pišejo … Seveda pa še zdaj z velikim zanimanjem preberem ali poslušam vsebine, ki so mi zanimive.
Poslušate samo »svoj« radio ali tudi druge radijske postaje?
Najraje poslušam naša radia: Radio Rogla in Radio Gorenc. Ker živim na Štajerskem, več časa poslušam Radio Rogla. Seveda pa občasno, iz radovednosti poslušam tudi druge radijske postaje, da slišim, kako ustvarjajo. Včasih je bilo časa za poslušanje radia več, saj sem se vsak dan vozila iz Celja v Ljubljano in nazaj.
Kakšen je vaš osebni cilj v medijih?
V medijih je vedno znova potrebno prilagajanje predvsem v tehnologijah, ki se spreminjajo, ker vsebine kot take bodo vedno zanimive. Ljudi je treba informirati, obveščati in zabavati. Naloga medijev pa je prilagajati distribucijske kanale – na primer ali bo to časopis, ki bo v tiskani verziji, ali bo časopis, ki bo v digitalni. Dejavnosti v medijih niso nek cilj, ki je dokončen, ampak je to proces, ki se ves čas odvija. Torej želim uspešno peljati naše medije skozi vse te transformacije, ki so danes, ki bodo naslednji teden, naslednje leto in še leto zatem.
Hiša združuje več medijev, kateri od njih je vam največji izziv?
Vsak izmed naših medijev predstavlja svojevrsten izziv. Kar zadeva radio in časopise, mi oboje predstavlja zanimiv izziv predvsem v kontekstu prihodnosti teh medijev. Veliko se sprašujem, kako bomo vodili medije skozi proces prej omenjen transformacije, kako bomo vključili umetno inteligenco, kaj to pomeni za delovanje in kako se bodo odzvali regulatorji slovenskega medijskega trga.
Ali lahko umetna inteligenca nadomesti radijskega voditelja?
Lahko da svoj doprinos, sicer pa umetna inteligenca trenutno ne more povsem nadomestiti osebnega pridiha, ki ga radijski voditelj vnese v program. Ta osebna nota, ki vključuje izkušnje, čustva in malenkosti, ki jih opazi človek, je nekaj, kar umetna inteligenca trenutno ne zmore. Po drugi strani pa se umetna inteligenca izjemno hitro razvija in pridno ‘uči’, če to tako imenujem. Tako da ne morem povsem izključiti, da bi na to vprašanje že kmalu odgovorila z da.
Katere so prednosti lokalnih medijev?
Oboji, nacionalni in lokalni mediji, so nujno potrebni za našo medijsko krajino. Lokalni mediji nas morajo informirati in obveščati o stvareh, ki se tičejo našega mikro okolja, saj za te teme v nacionalnih medijih pogosto zmanjka prostora in časa. Lokalni mediji naše hiše so z bralci in poslušalci že dolga desetletja, dohodke za svoje preživetje ustvarjajo sami, kar je zagotovo dober pokazatelj, da so v okolju potrebni.
Torej je po vaše nujno, da ima družba lokalne medije?
Ko gledamo po svetu, so lokalni mediji zelo prisotni, zelo močni. Na primer v New Yorku ima pravzaprav vsaka ulica skoraj svoj časopis. Ljudi zanima, ali bodo po lokalni cesti lahko prišli do doma. V lokalnem okolju nas zanima, kaj se dogaja na domači sceni, kdo je bil na martinovanju v naših krajih … Lokalni mediji so pomembni tudi za lokalno podjetništvo in lokalno skupnost (upravo). Če ne bi bilo lokalnih medijev, kje bi izvedeli kaj o lokalnih stvareh, lokalni politiki, …
Je po vaši oceni danes medijski kruh suh ali vendar le dober biznis?
Medijski biznis je zanimiv. O tem, ali je nek posel dober ali slab imamo lahko različna merila. So dejavnosti, kjer so zaslužki veliko višji kot v medijih. Če pa ne gledamo samo skozi prizmo finančnega dobička – ampak tudi skozi to, da ima medijska dejavnost moč spreminjati in vplivati – potem pa bi rekla, da je medijski posel zanimiv in dober posel.
Kdo pravzaprav drži lokalne medije ‘po konci’? So to oglaševalci?
Da, najprej so tu lokalni oglaševalci. Ti imajo izredno velik pomen za lokalne medije. Veliko prihodkov ustvarimo iz lokalnih oglaševalcev. Mnogo je takih, ki že vsa leta oglašujejo pri nas. Tudi če nimajo neposredne potrebe pri oglaševanju svojega produkta ali blagovne znamke, mnoga podjetja razumejo družbeno odgovornost in se odločijo za oglaševanje ali zakupe medijskega prostora tudi zaradi tega, da s tem podprejo celotno lokalno skupnost.
Uspešno pa v naše medije vključujemo tudi oglaševalce z drugih območij Slovenije, ki vidijo tu svojo poslovno priložnost.
In tu je še naš tretji steber, to so naročniki in kupci tiskanih medijev. V lokalnih medijih se še ne srečujemo s tako veliko krizo padca tiskanih naklad, kot je to pri nacionalnih medijih. To spet potrjuje, da ljudje cenijo lokalno informacijo in so jo pripravljeni tudi finančno podpreti.
Že prej sva govorila o umetni inteligenci, potem so tu kot konkurenca še vsi družbeni mediji. Kako se v medijski hiši spopadate z njimi?
V naši hiši se s družbenimi omrežji ne spopadamo, ker so preprosto del naše hiše. Vsi mediji medijske hiše so aktivno prisotni tudi na družbenih omrežjih. Uporabljajo jih za širjenje lokalnih informacij. Te informacije imajo integriteto, saj naši sodelavci naredijo izbor in preverijo vsebine, ki jih objavljamo.
Menite, da bodo lokalni časopisi čez deset let še obstajali?
Seveda bodo! V to sem prepričana. Kar se bo dogajalo v prihodnosti, je le vprašanje distribucije. Upam si tudi trditi, da bodo kljub temu, da dandanes izgleda, da se vse seli na splet, v prihodnosti obstajale tudi tiskane oblike lokalnih medijev. Morda bo razlika le v tem, da bodo v prihodnosti lokalni tiskani mediji izhajali z nekoliko drugače pripravljeno vsebino kot danes.
Podcast: Play in new window | Download
